Toda če je bil veren, ki ga poleg religiozne vizionarnosti odlikuje tudi analitičen duh, potem vernost še toliko bolj velja za Kardelja: ta s svojim religioznim odnosom do kolektivnega bitja stoji in pade. (Spomenik smo mu nemara postavili prav zaradi integrativnih moči njegove vere, ne pa zaradi učinkov njegove sociološke in ekonomske znanstvene misli, s katerimi se zdaj otepamo kot z najhujšo nesrečo). In podobno je z vsemi drugimi, katerih religioznih sestavin ni treba še posebej naštevati, saj je med brezverce zapisal celo Schopenhauerja in Nietzscheja, torej duhova, katerih posebnost je prav opredeljenost z in - to velja bolj za Nietzscheja - obsedenost z Jezusom Kristusom; če seveda ne štejemo za nevernost to, da se je imel Nietzsche z vsem svojim delom za Kristusovega tekmeca.