Ko je izrekel te besede, mi je bilo pri duši tako, kot da me je nekdo odtrgal od svetega duha, v katerem je usojeno prebivati samo izbranim, in zadelo me je skoraj tako kot smrt. In v tem trenutku, dokler sem bil še živ, sem se tolažil s tem, da lahko preostanek svojega klavrnega življenja vsaj tele sno preživim v neposredni bližini tega duha, v bližini Kocbeka in Smoleta. Politična dejavnost je bila za Kocbeka res nujna, vendar podrejena, kot je dejal in zapisal o njej sam.