Nikdar ni želel zbrati okrog sebe političnega tabora, čeprav smo njegovi mlajši prijatelji to od njega včasih želeli in pričakovali. Njegova osebna dejavnost pa je bila učinkovitejša od uspeha marsikaterega političnega rutinerja, kajti čar njegovega razsojevanja je bil v perspektivnem ocenjevanju, ki je spajalo filozofijo z občutkom za aktualno in mogoče. Toda tudi v politiki ni nikdar prenehal biti pesnik, saj je bilo njegovo mišljenje vedno povezano z bližino transcendence, ki je ni nikdar zapustil.