Vsakič se mi je pred njegovimi stanovanjskimi vrati zazdelo, da sem vsiljivec in sem hotel pobegniti nazaj na cesto. Najrajši potem, ko sem že pozvonil, in je zvonec v mirnem stanovanju za vrati dvignil tak ali drugačen ropot. Že pri prvem obisku me je hotel odrešiti, razvezati: »Saj vam ni treba težiti k preveliki jasnosti,,« je rekel.