In malce je privzdigovalo tudi mene, ki sem bral. Vse te partizanske peripetije so se mi zdele kot plemenit, isker konj, ki vihra skozi gozdove, pa kot jezdec na njem, ves čas v nekakšni ekstazi, vendar trdno v sedlu in z vajetmi v rokah, ki so sicer trzale zdaj na to zdaj na drugo stran, a se mu nikdar niso izmuznile. In ko sem bral, sem tudi jaz jezdil z njim, ves čas v nekakšni ekstazi in ves čas v strahu, da me bo zdaj zdaj vrglo - ne iz sedla, temveč iz postelje.