Tudi pri Kocbeku se je vse dogajalo v prisotnosti duha. In to res ni bila zamotana slovenska psiha, temveč svoboden duh, razsežen, čist in dobrotljiv, ki je dajal vsem pojavom in dogodkom dodaten, globlji, zgodovinski, če ne kar kozmičen pomen. In ta duh je bil navzoč povsod in zmerom, na vsaki strani, vsak trenutek tega partizanskega življenja...