Mislim celo, da sem zavil v ozko in neobljudeno Šempetrsko zato, da bi lažje prikril solze.
Šele doma, ko sem odprl okno in se naslonil na okensko polico, da mi je nočni hlad popivnal znoj in ohladil razgreto čelo, sem se nekoliko zbral. Torej tako, sem si rekel tedaj, ni čisto vse v tem banalnem zemeljskem bivanju.