Ves napet se je napotil za tem glasom in nekaj časa kot zgubljen taval med predmestnimi vrtovi, nazadnje pa se je znašel na morski obali, kjer se je zgrudil v pesek in zahlipal kot nebogljen otrok. Brez Gelsominine ljubezni mu kratko malo ni bilo več mogoče živeti. Ko sem se dvignil iz vrste v unionski dvorani, sem se v rumeni in mežikajoči svetlobi, ki je rastla počasi kot novega dne, srečal z očmi, ki je sedel nekje v bližini.