Zdaj je namreč na voljo samo še način življenja, ki nima nikakršnega družbenega in političnega pomena in ki ga na Slovenskem - prav zaradi mitičnosti dosedanje slovenske literature - kratko malo ni. To je vendar življenje, ki naj bi se odslej le izražalo in odlagalo ta svoj izraz neznano kam, da bi bilo pač izraženo in nekam odloženo, ne glede na to ali ga bo kdaj kdo med živimi odkril in ali bo kdaj komu koristilo. In tu - pri umetnosti - smo spet pri človeku iz mesa in krvi, ki naj bi vstal izpod pepela ideoloških navlak in ki je bil doslej na Slovenskem tako redek primerek, zdaj pa naj bi kar naenkrat opravil tako zahtevno delo, da bi nas prestavil iz literature v umetnost, iz navideznega k življenju.