In ne samo veljavo tudi glavo, saj pride v tem trenutku do vrste tragikomičnih, donkihotskih zapletov in pripetljajev. Literati v imenu literature še po zmagi revolucije, ko je že povsem jasno, komu gre oblast in čast na Slovenskem, terjajo svojo prejšnjo avtonomijo in nekdanji pomen, ne da bi spoznali, v čigavem zeljniku so se doslej hranili in kdo je pravi gospodar tega zeljnika. Še naprej se vztrajno držijo ustaljene literarne poti na Slovenskem, in samo kot taki, kot privesek politike in političnega, še nekaj pomenijo (Perspektive, Oder 57, Problemi).