Ne zanimata ga več notranje izpopolnjevanje in modrost, temveč predvsem zunanje obvladovanje narave, ki naj bi si jo podredil s tehniko. Svet je tako in tako samozadosten in popoln, in kakor hitro ga bo obvladal, bo našel v njem popolno srečo. Pri tem pa se mora pri tlačenju materije in spopadu z naravo vse bolj in bolj pokoravati ne seveda človeškim, ampak tehničnim zahtevam in materialni energiji, ki jo je sprožil in ki ga je preplavila.