A kakšen je pravzaprav ta humanistični človek? V odnosu do sveta je seveda božanski stvaritelj, ki mu je svet končno na razpolago, da ga preoblikuje po svoji volji, pri čemer mu je stari Bog le porok te dominacije. In ko se ukvarja s svetom, spet išče vzvišeni in končni cilj v sebi samem, ta cilj pa je dominacija človeka nad materialnim.