»Le vkup, le vkup, uboga gmajna,« je bil torej klic revolte, ki se ni izvila iz prsi tlačanov samo zaradi dveh ali treh mernikov pšenice, temveč tudi zaradi fevdalčevega bogoskrunstva, ki je hotelo poteptati kar vse. Vse tisto, kar je bil kmet pred dolžan iztrgati iz sveta, si je prilastil grajski gospod in se odrešil, on - kmet pa naj bi bil do kraja pogubljen. V dvojnosti in človeka, ki je bila prisotna v tej dobi tudi na Slovenskem, je torej že bila napovedana čistejša oblika humanizma, ki se je slednjič tudi uveljavila: absolutni humanizem.