V tem - še vedno krščanskem humanizmu - človek še vedno veruje v in njegovo milost, zahteva pa pravico do pobude, kar zadeva odrešitev in zaslužna dela, saj mora pač sam živeti svoje življenje in skrbeti za svoje zemeljske potrebe. Podobno je najbrž čustvoval in razmišljal tudi slovenski kmet, sicer se ne bi spuntal. Toda pobudo v tem uporu je prevzel pravzaprav fevdalni gospod in je tudi prvi zakričal: njega je namreč ta oblastni Bog še bolj omejeval v njegovi visokosti kot tlačana.