Človek je vse preveč padlo bitje, neizbrisno zaznamovano z izvirnim grehom, nad njim pa je vse preveč visoko Bog in njegov preveč visokostni odnos do lastnega stvarstva. In kakor hitro je srednjeveški misteriozni zanos opešal, se je ljudem razodela tegobna podoba sveta, spričo katere jih je prevzela groza, da niso nič. In seveda: duhovščina in posvetna gosposka sta k temu samo prikimavali in jim celo vbijali v glave, da je tako tudi res, da so prezrti, da pred in za nimajo nikakršne veljave.