Je pa res, da je v tem obdobju v ljudeh že določen pesimizem: v svetu je vse preveč in vse premalo človeka. Človek je vse preveč padlo bitje, neizbrisno zaznamovano z izvirnim grehom, nad njim pa je vse preveč visoko Bog in njegov preveč visokostni odnos do lastnega stvarstva. In kakor hitro je srednjeveški misteriozni zanos opešal, se je ljudem razodela tegobna podoba sveta, spričo katere jih je prevzela groza, da niso nič.