Dokler je namreč Bog še Bog, ki vse vidi in vse ve, niso potrebni nikakršni dokumenti o našem bivanju; najboljši dokaz je naše življenje samo. Je pa res, da je v tem obdobju v ljudeh že določen pesimizem: v svetu je vse preveč in vse premalo človeka. Človek je vse preveč padlo bitje, neizbrisno zaznamovano z izvirnim grehom, nad njim pa je vse preveč visoko Bog in njegov preveč visokostni odnos do lastnega stvarstva.