V srednjem veku je bil evropski in tudi slovenski človek, saj je bilo tedanje občutje sveta univerzalnejše od današnjega, naravno in obenem nadnaravno bitje. Živel je preprosto, neindividualno, a zelo globoko čustveno življenje: vse stvari in vse pojave okrog sebe je razumeval in doživljal s stališča, ki je prežemal tudi njega samega. Človekovega misterija - in misterij je ta človek bil - ni raziskoval z današnjo znanstveno in eksperimentalno zavestjo ter refleksivno mislijo.