In ker smo prežeti s humanizmom že do te mere, potem si seveda tudi domišljamo in naša praksa nam to potrjuje - da je svet le hvaležen predmet našega uresničevanja, ki pritrjuje naši božanski naravi in nam pomaga, da se bomo v njem okronali za. Naše prvo srečanje s humanizmom pa je bilo tragično in krvavo. Vzgibi slovenskih kmečkih puntov ne tičijo samo v samopašnosti tuje fevdalne gospode in v sestradanosti naših kmetov, temveč tudi v vdoru humanizma v naše kraje: nosilci tega humanizma pa so bili nasprotno našemu ustaljenemu mišljenju - fevdalni gospodje, medtem ko so si kmetje želeli nazaj v predhumanistične čase.