Človek ni del sveta, ampak je bitje nad njim. In ker smo prežeti s humanizmom že do te mere, potem si seveda tudi domišljamo in naša praksa nam to potrjuje - da je svet le hvaležen predmet našega uresničevanja, ki pritrjuje naši božanski naravi in nam pomaga, da se bomo v njem okronali za. Naše prvo srečanje s humanizmom pa je bilo tragično in krvavo.