Nikdar se sicer ni razbohotil tudi za časa revolucije ne - v odprt upor slovenskega človeka zoper, ki bi terjal zase prav vse božanske pravice, a sčasoma nas je do kraja prekvasil in postal kar zaokrožena in celovita duhovna struktura, spod katere se še danes težko prebije karkoli telesnega. Danes smo tudi prepričani, da se v humanizmu izraža človekova najpristnejša ljubezen do sočloveka in da se imamo prav za vse dobrote tega sveta zahvaliti ravno humanizmu, ki je imel sicer težko pot, a je slednjič le zmagal. Tudi govorimo o živalih, da s prerazdeljevanjem organskih snovi bogatijo zemljo in da so torej koristne, medtem ko o človeku že dolgo ne razmišljamo več tako.