Prva struktura se nam v zgodovinskih okvirih kaže le kot neodtujljiva resničnost, ki v historične odgovore, odtrgane od svojega izvora, vdira z novimi vprašanji. Kot taka nas spominja na subverzijo, ki nam v okviru zgodovine in dokončnih odgovorov nenehoma dokazuje, da ni dokončnega odgovora, zgodovine in predeksistentnega smisla. Prav to izključujoče se razmerje obeh struktur pa nam omogoča, da si obe strukturi ogledamo še iz drugačnega zornega kota in v novih razsežnostih.