Kakor prva plat z vsemi razpoložljivimi sredstvi absolutizira človeka in njegovo svobodo in pri tem pozablja na samobitnost sveta, tako druga plat absolutizira samobitnost sveta in pozablja na človeka in njegovo svobodo. In tako je tudi Nič le enostranska resnica o človeku in svetu, ki se giblje v nevzdržnih mejah in ne opravlja na Slovenskem nič srečnejše vloge kot Človek-Bog. Iz konfliktnega razmerja bi bilo po logiki dialektike sklepati na spopad, na novo Resničnost.