S tem pa se znajdemo v drugi strukturi, v strukturi odgovora. V njo torej zaidemo, ko si zastavimo najbolj resnicoljubno vprašanje, na katerega si kratko malo moramo odgovoriti. Tedaj na smrt, ki nas gleda iz temeljev sveta, odgovorimo z nepreklicnim upanjem: iz naše odtrganosti od oživljajočega temelja sveta napravimo prebivanje v samem srcu večno živega, iz neodrešljivega odrešeno, iz smrti življenje, iz razdvojenosti celoto...