Človek-Bog ima v njem sebi enakovrednega protiigralca. Nič je novo, obrnjeno nasilje človeške samovolje, ki se hoče upreti uradni konvenciji in se sklicuje na stvarnejšo, ponižnejšo resnico o človeku in svetu, pri tem pa tudi sam ostaja le aktivistično reagiranje na delno resničnost. Kakor prva plat z vsemi razpoložljivimi sredstvi absolutizira človeka in njegovo svobodo in pri tem pozablja na samobitnost sveta, tako druga plat absolutizira samobitnost sveta in pozablja na človeka in njegovo svobodo.