Vse to je sicer v nasprotju z našimi ustaljenimi pojmovanji, vendar prav v nasprotju mora biti, če se hočemo spet počutiti kot ljudje. Odpiramo se v smeri svetišča, to svetišče pa daje našemu razvrednotenemu svetu nove vrednote, nas povezuje s soigralci in osvobaja do tolikšne mere, da iz prezira nad samim seboj tvegamo najbolj drzne poskuse. V brezmejnem prostoru, ki se je odprl pred nami, se spet svobodno gibljemo in obveščamo med seboj z najbolj presenetljivimi obvestili, vedno bogatejši in krepkejši, lahkotnejši in mogočnejši.