Z nogometom skratka ne umiramo več, ampak spet smo. Vendar tokrat nismo več le po sebi, temveč po svoji dolžnosti, ki jo opravljamo v kolektivu; naša osebnost raste iz naše razosebljenosti v nečem večjem in pomembnejšem od nas samih. Vse to je sicer v nasprotju z našimi ustaljenimi pojmovanji, vendar prav v nasprotju mora biti, če se hočemo spet počutiti kot ljudje.