Paradoks je - kot beremo pri - konstitutivna, najbolj avtentična in merodajna karakteristika človeškega. Zapisan je v človekovo »kri in meso«, položen v jedro vseh njegovih religioznih vezi, tako z bližnjiki kot z velikim, skrivnim Drugim. Delež človekovih družbenih zavez je in pravtako njegovega neodtujljivo individualnega duha, s katerim je lahko resnično zavezan in odgovoren le samemu sebi, svojemu osebnemu Bogu a je delež tudi njegove telesnosti, v kateri je pri vsej presežni naravnanosti svoje eksistence obsojen zmeraj le na samotno smrt.