Pomemben je prav ta dostavek: da so »racionalni odgovori«, na katerih je zasnovano esejistično pisanje, zmeraj »napačni«. To seveda ne pomeni, da z odgovori ali z racionalnostjo kratko in malo nič ni; in da je pozitivna vrednost esejev le v nekakšni neobvezni »zanimivosti«, kakor to, ne brez ironije, imenuje. Racionalnosti se pač ni mogoče odpovedati in zanimivost eseja je globlje, zavezujoče sorte, še zlasti če pisec ni le intelektualec, kritik in aktivist, ampak obenem tudi vernik, dvomljivec in heretik.