Če je leposlovje v svojem bistvu odkrivanje sveta in pristajanje na svet, je esej tudi nezadovoljstvo s svetom in kritika. In zato je moja odločitev za esej povsem razumljiva: ker nisem vedno pisatelj, se pravi človek, ki bi zaupal iracionalnemu in bi bil zadovoljen s spraševanjem in pristajanjem na svet, kar bi bila velika nadutost, sem tudi esejist, se pravi človek, ki ponuja racionalne odgovore.« Druga formulacija, izrečena nekaj mesecev pred smrtjo v pogovoru z (Srce in oko, 1990), povzema prvo, hkrati pa jo v bistvenem relativizira.