nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

- Na prvi, gotovo iniciativni strani je leposlovje, literatura kot ambivalentno zapisovanje »fikcij«, pripovedovanje paradigmatičnih ali eksemplaričnih, a seveda kvazirealnih zgodb, »kot jih piše življenje«. Na drugi, analogni strani se začne v šestdesetih letih intenzivno in vse bolj sistematično posvečati še tisti »drugi«, »paraliterarni« obliki izražanja, ki se od renesančnega Montaigna naprej imenuje esej. - To so teksti, v katerih ne gre toliko za »življenje«, kot gre v njih za pisca samega, ne torej za »čisto« literaturo, ampak za avtorjevo »subjektivno stališče« do stvari: za refleksijo in avtorefleksijo v širokem razponu med kritično registracijo sodobnih družbenih pojavov in subtilnimi meditacijami o človeški in božji »večnosti«, moraličnimi klicaji in religiozno kontemplacijo, aktualnim političnim diskurzom in teološkim traktatom, med jeznimi glosami in apokrifnimi »legendami«, avtobiografsko izpovedjo in dnevniškimi zapiski.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA