Preden smo začeli igrati nogomet, še kot globoko verni in vrednostni Ljudje, smo vsekakor še imeli točko zunaj sebe, ki je bila večja in pomembnejša od nas samih. In naj je bila ta točka Bog, Cerkev, Domovina ali Narod, je bila to ne samo točka, iz katere smo črpali svoj človeški pogum in veljavo, ampak tudi točka, prek katere smo se kakor prek zvezde severnice usmerjali iz sebe v svet, se odpirali in v tej odprtosti povezovali s soljudmi. Z ljudmi smo stali drug ob drugem in gledali v isto smer, ki nas je osvobajala in nam dajala pogum za skupno pot, na kateri smo se potem medsebojno povezovali, oplajali in krepili.