Kljub temu nam Platon - naj je še tako rezerviran v Fajdrosu in Gostiji govori o sli, ki prehaja s telesa na dušo, da bi jo zastrupila z zlo krvjo. To je vrsta sle ali norosti, ki se v duši ne poraja brez pomoči nekega božanstva: to je popolnoma nenavaden navdih, sila, ki deluje od zunaj, moč, ki nam odvzame razum in smisel za naravno. Imenovati jo je mogoče entuzijazem, kar pomeni obsedenost z, ker ta zmedenost prihaja od božanstva in nosi naš ogenj k Bogu.