Težko je danes govoriti o religioznem temelju ljubezni, kot ugotavlja de Rougemont, ko smo vsi do zadnjega materialisti, ko hočemo najbolj spiritualne zadeve pojasniti z naravnimi ali zgodovinskimi dejstvi in ko smo obsedeni s tem, da vzvišenost speljemo na nizkost, skrivnostnost na dejstva... In ko duhovni svet Dostojevskega pojasnjujemo z njegovo padavico, Nietzschejevega pa s sifilisom, s čimer osvobajanje duha zvajamo na uničenje duha. Pa vendar, znano je, da antika ni poznala nič podobnega ljubezni Tristana in Izolde.