Skoraj vseeno: biti mora že prej, če hoče biti tudi pozneje, kot zadnja izkustvena resnica. Že v zaljubljenosti je tudi kal ljubezni, težnje po uničenju, po izčrpanju samega sebe v dajanju, da se kratka nit spoji v »dolgi vrvi«, da se najtišja beseda pretiplje skozi temo v popolno svetlobo. Gre torej za svet ljubezenskih odnosov, kakršnega doslej nisem poznal in kakršnega pred Gradnikovim nastopom v naši književnosti ni poznal nihče.