Še vedno si lahko literat, kot opisuje v noveli Na solnčnih višavah življenja, ven dar človek s presenetljivo, nadpovprečno globino svojega duha, zaradi katere se mu je okolje odtujilo in je samoten. Človek, ki je za očarljivost romantičnega sloga pretežak in ki se - kadar se zaljubi - preda ljubezni z vsem svojim čustvom in nima več prostora za razmišljanje. Ki na rajši kot pravniška predavanja posluša predavanja na kliniki za spolne bolezni, pritegnjen bolj kot k iluzijam k nevšečnim resnicam življenja.