Kakor bi dvignilo dvoje svetlih peroti mojo dušo visoko proti nebu, kakor bi zazveneli od daleč hipoma čarobni zvoki zlatih harf, kakor da se je zasvetil ves svet v nenavadni, čudoviti svetlobi... in jaz sem zagledal svoj davno zaželeni, prekrasni raj v Tvojih očeh, in svojo najlepšo srečo v smehljaju Tvojih usten. Od hrepenenja mi zastaja kri v srcu. Toda življenje že neusmiljeno vdira v te sanje, z zamujenim pismom, z dvomi, z ljubosumnostjo, z domnevami o drugih častilcih...