Zelenojamski predmestni otrok, ki je večkrat lačen kot sit, ki hodi bos v mesto, v gimnazijo v Vegovi ulici, in domov grede po stanovanjih na šempetrski cesti prosi za kruh, pubertetnik, ki nenadoma zagleda Polakovo. Dekle, ki ni samo dekle, temveč hkrati tudi mati in Bog, svetle oči v temi, ki so življenjski cilj končne življenjske harmonije, hrepenenje in upanje, ki se oprime skojevstva in ideologije. In ki ga potisne na pot s svetim hrepenenjem, dokler...