Po vsem tem pa si moramo priznati, da smo nogomet začeli igrati šele tedaj, ko smo vse vrednote, ki so stale nad nami in nas osmišljale, že izpraznili, ko smo se znašli pred samim seboj kot golim človekom in v strahu pred praznino. Nogomet smo torej začeli igrati tedaj, ko ne samo da je bilo z vsem vrednostnim že nekaj narobe, temveč ko je bilo že vsega vrednostnega konec, ko je Bog že postal Človek in Človek mi sami - ljudje. Tedaj torej, ko smo spoznali, da nas kot nečesa vrednostnega sploh ni, in smo kljub temu hoteli biti, bili pa smo lahko samo še na ta način, da smo si postavili lastne zakone svojega obstoja.