V nekem smislu je torej vseeno, če se sploh ne bi rodil. Moje bivanje bi bilo kolikor toliko polno in smiselno, če bi esenca potrebovala potrditev, vendar esenca je esenca prav zato, ker ne potrebuje nikakršne potrditve. Bogu mora biti strahotno dolgčas, ko ga ogovarjam s Cankarjevimi in Gradnikovimi besedami, ki jih je že slišal: Iz moje samotne, grenke mladosti, vse polne ponižanja, polne bridkosti, se svetijo tiho tvoje oči; v nelepem življenju sled Neizrekljivega sredi večne smrti sled Večnoživega, luč neugasljiva sredi večne noči.