Že na prvi pogled je več kot očitno, da danes zbijamo žogo zaradi zbijanja samega in da so vse naše vrednote zapopadene v pravilih nogometne igre same, v katerih se tudi do kraja izčrpajo. Po vsem tem pa si moramo priznati, da smo nogomet začeli igrati šele tedaj, ko smo vse vrednote, ki so stale nad nami in nas osmišljale, že izpraznili, ko smo se znašli pred samim seboj kot golim človekom in v strahu pred praznino. Nogomet smo torej začeli igrati tedaj, ko ne samo da je bilo z vsem vrednostnim že nekaj narobe, temveč ko je bilo že vsega vrednostnega konec, ko je Bog že postal Človek in Človek mi sami - ljudje.