Tudi ne tisto, za kar ga je razglasil Freud, samopašnost in razuzdanost, ki ju človek skrije pred ljudmi v svojo najglobljo notranjost in se potem v njem razrašča kot vklenjeni Hudič, ki hoče nazaj na dan. Ta Hudič in ta razdiralna sila sta prej zavedno - človekov takšen ali drugačen koncept o samem sebi, skratka Projekt tega, kar bi človek rad bil in kakršen bi se rad uveljavil. Nezavedno pa je tisto, kar vedno presneto dobro ve, kaj sem v resnici.