To bi bila prava, pogumna in odgovorna pot, pot grešnika. Pot kesanja in razsvetljenja telesnega kaosa in teme, iz katerega se nazadnje tisto, kar je spiritualnega, le izvije proti Bogu in združi z Njim. Tako pa se lahko samo sprašujem, kaj zdaj, s temi neprekrvavljenimi čutili, ki nikdar več ne bodo prekrvavljena.