In to Nič v položaju, ko za porazno razočaranje ni mogoče nikjer najti oprijemljivejšega krivca, ko je popolnoma zaman naštevati grehe političnih voditeljev, popustljivost ali nemarnost - ko je edina resnica ta, da je bilo to pravzaprav totalno človeško dejanje in da je prav vsakdo v njem nesebično razdal svoje zadnje moči. To je Nič v položaju, ko si je treba kratko malo priznati, da je taka narava sveta samega, kakor hitro ji dovolimo spregovoriti do kraja. Na kraju te humanistične epopeje je res spregovorila le resničnost, ki smo jo v svojem zanosu prezrli - preprosta resnica, da se človek ne more uresničiti kot Bog.