Ta ugotovitev pa nam povsem zadostuje. Čeprav nam ne pride niti na misel, da bi literarno ustvarjanje enačili z zbijanjem žoge, smo po vsem tem prepričani in si upamo celo zapisati, da je z našimi ustaljenimi vrednotami nekaj narobe. To svojo trditev pa še vedno utemeljujemo predvsem z dejstvom, da nogomet pač igramo; dvom v duhovne vrednote nas je torej le okrepil v zaupanju do vsega tega, kar ljudje kot nogometaši smo in kar počenjamo.