In vrgel je v svet popularno frazo o maksimalni sreči za maksimalno število ljudi. Ta njegova sreča je temeljila na principu ugodja, obenem pa tudi na spoznanju, da ima človek v konkretnem svetu dva gospo, ugodje in bolečino, in da v družbi človeku ne preostane drugega kot stremljenje k maksimalnemu užitku in minimalni bolečini. Njegov individualizem je že blokiran s spoznanjem, da ljudstvo ni samo zbir posameznikov, temveč skupnost.