Tako ni seveda nič čudnega, da je bil prav liberalni politik tisti edini, ki se je 30. novembra leta 1918 na beograjskem dvoru poklonil pravoslavni dinastiji Karadjordjevićev in, poglavarju troedinega balkanskega plemena, in da je storil to kramarsko. Tudi ni nič čudnega, da so liberalni sokoli, ki so se že desetletja postavljali s svojimi napol vojaškimi uniformami, s kozaškimi pletenicami na prsih in neuklonljivim vojaškim duhom, leta 1941 slovensko vojsko prepustili komunistom. In da je liberalni kulturnik postal idejna legitimacija Komunistične partije.