Njihove svobodomiselnosti je bilo na mah konec. Ljubljanski liberalni meščani pa so kljub vsakodnevni gonji zoper farje kar tekmovali med sabo, kdo bo birmanski boter siromašnim ljubljanskim otrokom: najblagodejnejši mir se je naselil v njihove duše šele, ko so v stolni cerkvi prek glav svojih revnih birmancev izmenjali nekaj zaupnih besed s škofom, z Bonaventuro ali. Vse to pač zaradi tega, ker nikdar niso bili doma ne pri Bogu ne v posvetnem življenju.