Pa tudi sami liberalci kar je pri tem pomembnejše - nikdar niso bili ravno posrečeni ljudje. »Vidiš,« je pisal leta 1900 svojemu bratu, »boj s klerikalizmom je lahak, enostaven in zanj ni potrebno posebnih talentov, ne posebnega poguma; vsak paglavec je lahko liberalen veljak, občinski svetnik in nositelj svobodne misli; tudi analfabet ima na voljo dovolj gnojnice, da jo razlije nad najbližjim kaplanom. Ali neizprosen in težak bo boj s tem zlaganim, nazadnjaškim, hinavskim liberalizmom, ki nima niti toliko iskrenosti, da bi nastopil za svoje ideje - kolikor jih ima - temveč laže svojim nasprotnikom, laže svojim pristašem, laže sam sebi v svoj lastni nos, laže na desno in levo, dokler se mu ne bo naposled za zmerom zaletelo ...