Tako ležim v hotelu v Via, v senci bazilike Maggiore, v samem središču katoliškega sveta, in čutim, da sem po številnih religioznih avanturah, po svojem spogledovanju s katolicizmom, protestantizmom in pravoslavjem - pravzaprav. In to ne samo zato, ker sem že v letih in ker je židovstvo vera očetov in starcev, krščanstvo pa vera sinov - to je kvečjemu besedna igra, ki si jo lahko privoščim prav zaradi te zavestne spremembe svojega duhovnega položaja. Končno priznavam, da nikdar nisem verjel in tudi zdaj ne verjamem v prihod Mesije in odrešenjsko zgodovino...